VSE LEPO, SAME ROŽCE!

Kategorije

free web tracker
site statistics

Arhiv

ZOPET USTRELJEN POLICIST….

23.08.2014

Si ne morem kaj, da ne bi vsaj malce napisal glede včerajšnjega streljanja v Litiji, ki je med policiti povzročil kolektivni šok,  kot se je dobro izrazil  predsednik SPS Zoran Petrovič.

Leta 2009 sem napisal blog v zvezi streljanja v Ljubljani, kjer sta bila ranjena dva sodelavca… Pa sem ga danes prebral in ugotovil, da se ni veliko spremenilo… V bistvu se stanje v policiji samo slabša.

Na žalost je tako, da se v policiji in v javnosti največ začne govoriti o naši varnosti šele takrat, ko pride do tragičnega dogodka. Vse vmesno opozarjanje posameznikov, sindikatov, vodij enot… se zgubi nekje v predalih z izgovorom, da pač ni denarja. Že leta 2009, ko se je zgodil strelski incident v Ljubljani se je v medijih razživela debata na temo zaščitnih jopičev. Še pred tem dogodkom sem tudi sam z dopisi opozarjal na neprimernsot zaščitnih jopičev. Zaradi pritiskov sindikatov in javnosti je bil0 takrat s strani policije organizirano testiranje obstoječih neprebojnih jopičev v Gotenci. Ugotovili so, da so jopiči še neprebojni…(?) Že takrat sem napisal, da je neprebojen tudi betonski blok, pa to še ne pomeni, da ga policist lahko nosi okoli pasu… Zadeva je ostala popolnoma ista, kljub temu, da smo opozarjali na neprimernost jopičev, ki so težki, predvsem pa si pri nošenju le teh popolnoma neokreten, vožnja pa je skoraj nemogoča. Sicer smo kasneje dobili nekaj neprebojnih jopičev od SV, vendar je bila večina premajhna, da bi jih sploh lahko policisti uporabljali.

Če bi imeli policisti v Sloveniji možnost uporabljati sodobne neprebojne jopiče, ki jih lahko daš pod srajco ali čez njo in so lahki ter ne ovirajo osebo pri delu, bi jih tudi uporabljali… Vendar pa se denar za take stvari v policije nekako ne najde.  Pravzaprav država za policijo nameni tako malo denarja, da ga primankuje za čiste osnove kot je papir, baterije, zveze, fotoaparati, da o vozilih in dražji opremi niti ne izgubljam besed.

Po pravici povedano pričakujem ogromno debat v javnosti tudi zaradi tega dogodka… Spet bodo oddaje, kjer bodo gosti iz policije, ministrstva, SV, …. Spet se bo teden dni pisalo, poročalo nato pa se bo na zadevo zopet pozabilo, policisti pa bodo še naprej za žalostno nizko plačo na cesti izpostavljali svoja življenja. Mogoče nam bo kdo očital, da pretiravamo, da je takih dogodkov malo… Dejstvo je, da je nevarnih situacij ogromno, vendar pa se o njih ne poroča, če ne pride do tragičnih zaključkov. Če bi se zadeva zgodila v ZDA bi se nemudoma vse televizije vklopile v živo in vsi bi poročali o zadevi… Pri nas sem stežka dobil informacije preko radia, ker sem bil v vozilu. V tujini se snemajo oddaje o delu policije, novinarji se vozijo s patruljami in delajo oddaje o dogajanju na terenu. Pri nas je zadeva drugačna. Še vedno so novinarji za policijo bav bav , namesto, da bi skupaj javnost seznanili z nevarnostjo poklica.

Prav gotovo bodo spet padale obljube s strani novega ministra, vlade…. Storjeno pa ne bo nič, še več , zopet bodo zaradi pomankanja denarja hoteli varčevati in predlagali nižanje plač, varčevanje pri opremi in drugih sredstvih za delo… Kot je napisal moj kolega Mikla danes na Facebooku:

Več let nazaj sem bil na pogrebu policista, dežurnega na PP Kočevje, vse polno grl zvedičnih je bilo, da bodo vse policijske postaje dobile neprobojna stekla… danes, 15 ali 20 let za tem nimamo niti za bencin… Pfej jebenti….
Najbrž se tudi z najsodobnejšo opremo včerajšnjega dogodka ne bi dalo preprečiti, ampak lahko pa se končno v tej državi policiji nameni več posluha. V tujini so postopki predpisani bolj podrobno in ni ljudem nič čudnega če so postopki varovani z orožjem. Pri nas bi se to smatralo za pretiravanje. Pri nas se ukinja policijske postaje, postopki v prometu se smatrajo za nenevarne, policisti pa velikokrat ne delajo v paru, kar je absolutno varneje.

Na žalost je vse povezano z denarjem…posledično s politiko. Vendar pa pogrešam tudi s strani vodstva policije malce več kritičnosti in opozarjanja na nemogoče razmere. Izjava namestnice GDP se mi zdi osebno neprimerna:

Kot je ob tem navedla Bobnarjeva, k sreči takšnih dogodkov v Sloveniji ni veliko. “Kljub tragičnosti današnjega dogodka lahko s polno odgovornostjo javnosti sporočim, da je Slovenija še vedno ena najbolj varnih držav in je zato zaskrbljenost v zvezi s tem odveč,” je dodala. (vir: www.siol.net- članek )
Namesto, da bi vrh policije ob takih dogodkih le priznal, da je nasilja vse več in tudi napadov na policiste, da se policija spopada s hudim pomankanjem kadra in sredstev…namesto tega sadijo rožice….

Napisal bi lahko še marsikaj… Pa ne bom. Zaključil bom z iskreno željo, da ranjen policist popolnoma okreva in se vrne nazaj k svoji družini. Prav tako želim okrevanje drugemu policistu, ki je zaradi dogodka prav gotovo pod hudim stresom.  Prepričan pa sem, da se tem željam pridružuje sleherni policist v tej državi.

Vsem kolegom pa: Srečno na terenu!

  • Share/Bookmark

POLICISTI IMAMO SVOJE DOSTOJANSTVO!

29.11.2012

TOKRAT DELIM DANAŠNJE SPOROČILO SINDIKATA POLICISTOV SLOVENIJE

Po množičnih demonstracijah, ki so ta teden potekale po Sloveniji in so še napovedane za prihodnje dni, je delodajalec policistom namenil dodatek za posebne obremenitve, ki je predpisan z zakonom in drugimi akti.

Za policiste ta dodatek nikakor ne pomeni, da bi se distancirali od ljudi, ki so se udeležili protestov. Policisti podpiramo ljudi in demonstracije za pravno in socialno državo ter proti koruptivnim in sprevrženim politikom. Če je kdo s tem dodatkom za posebne obremenitve ob demonstracijah želel spremeniti mnenje ali prepričanje policistov, se je zagotovo zmotil! Teža dodatkov, ki jih je namenila vlada policistom, ne more odtehtati teže granitnih kock, ki so padale po policistih!

Tudi policisti si želimo sprememb! Želimo si mirnih demonstracij, ki jih vsem državljankam in državljanom zagotavlja Ustava. Želimo si svobodno izraziti svoje mnenje, svoje nestrinjanje! Vlada bi se morala zavedati svoje odgovornosti, da so njeni ukrepi na ulice pripeljali nezadovoljne ljudi. Politiki bi se morali resno zamisliti nad svojim početjem in zanj odgovarjati.

In tukaj smo policisti v hudem precepu. Varovati moramo življenje ljudi in premoženje, med katerimi so tudi nekateri sprevženi in koruptivni politiki. Kljub temu bomo svoje naloge opravljali profesionalno – varovali življenje in premoženje ljudi.

Biti policist ni poklic temveč poslanstvo in tega bi se vodstvo policije moralo končno začeti zavedati, pri uveljavljanju našega poklicnega standarda! Protestom in vsem aktivnostim se v mirnem duhu pridružujemo vsi člani Sindikata policistov Slovenije. Stojimo za našimi člani in jih podpiramo!

  • Share/Bookmark

PROTESTI V MARIBORU IN UKREPANJE POLICIJE…

27.11.2012

Po doooolgem času bom spet nekaj napisal na tale svoj blog. Že dolgo nisem, pa še danes imam kaj za povedat. Vse napisano je izključno moje osebno mnenje.

Danes prebiram o včerajšnjih protestih v Mariboru, gledam filmčke objavljene na spletu in spremljam debate na internetnih straneh… Opažam, da ljudem še vedno ni jasno kaj je delo policije in kot vedno pogrešam ,da policija ljudem obrazloži zakaj je ukrepala kot je.

Da smo si na jasnem, da podpiram t.i. vstajo v MB, podpiram ljudi, ki jim je dovolj in podpiram proteste v zvezi tega. Mislim, da se ne bom zlagal, če napišem, da se večina policistov strinja s tem kar se dogaja. Navsezadnje imamo tudi mi dovolj barabij v tej naši deželici, varčevanja na račun ljudi in vse večjo bedo. Vendar pa policija mora skrbeti za red in jamranje ljudi, ki so bili poškdoovani v teh demonstracijah name ne naredi nekega velikega vtisa. Že včeraj mi je bilo kristalno jasno, da bo danes po vseh medijih spljuvana policija in se bo povsod pisalo o prekoračitvi pooblastil.

In potem berem razne komentarje, da so se policisti spravili na mirne protestnike in kako obstaja mnogo posnetkov v zvezi tega…

Sam v MB nisem bil, vse kar sem videl je bilo preko TV, spleta…vendar pa sam nisem videl nič spornega na strani policije. Na vseh posnetkih je bilo lepo videti, kako so nekateri protestniki v policiste metali vse kar jim je prišlo pod roke. Seveda ne samo v policiste, steklenice, granitne kocke in ostala šara je letela po vozilih, trgovinah, stavbah… Zaradi tega je policija zelo glasno in jasno začela ljudi pozivat, da se razidejo, ker prihaja do množične kršitve JRM (javni red in mir), množica je bila pozivana preko policijskega helikopterja in s strani policistov. In ker je bilo evč kot očitno, da množica UKAZA POLICIJE ni upoštevala, je policija skladno z zakonom uporabila t.i. prisilna sredstva… in ja tudi solzivec, ki spada pod najmilejša prisilna sredstva. In potem prebiram, da so odrivali in špricali protestnike, ki so samo sedeli na tleh… Tudi sedenje je upiranje. Pasivno upiranje. Tisti, ki so kljub pozivom in ukazom policije še vedno sedeli na tleh in se niso hoteli umakniti…so se upirali. In če pred tem posamezniki ne bi metali predmetov v stavbe, policiste in s tem ogrožali vse tam zbrane, bi ti še vedno lahko mirno sedeli na cesti in protestirali. Nihče ne bi dal ukaza naj se prazni trg, če bi ljudje samo protestirali. Kljub sežiganju plakatov in manjšim incidentom s pirotehniko, policija ni takoj odreagirala, kar pove, da ni bil namen policistov tepsti ljudi, kot nekateri danes pišejo. Ko pa je stvar postala resnejša in nevarnejša je policija, tako kot mora, tudi odreagirala.

Stresati jezo na policijo naslednji dan je neumesno. Po posnetkih, ki sem jih videl, je jasno videti, da je policija veliko prej pozivala ljudi da se razidejo in da bo v primeru nadaljevanja kršitev uporabila prisilna sredstva. In zelo lepo je videti kako so ljudje kljub temu čakali tam kaj se bo zgodilo, nekateri so izzivali in še naprej metali stvari v policiste. In policija je množico začela razganjati.

Takrat ni časa, da bi vsakega posebej vljudno vprašali če je on kršil JRM, takrat pade ukaz, da je treba množico razgnati in to je to. Vsi, ki mislite, da ste bili preganjani kar tako pa se motite, ker so vas prej glasno pozivali, da se odstranite s kraja, ker je prišlo do množične kršitve. To pomeni zelo enostavno povedano, obrni se in pojdi stran… ne za to, ker ne bi smel protestirat, temveč zato, ker je a protestu prišlo do nemirov, ki jih je treba ustaviti in je zate kot protestnika tam zadrževanje nevarno. In popolnoma isto velja za novinarje, ki vedno tiščijo v prve vrste, potem pa se še cel teden piše da so bili poškodovani celo novinarji, ki so samo spremljali zadeve. Popolnoma razumem, da je to njihovo delo, vendar pa naj poskrbijo za to, da ga bodo lahko opravljali varno.

Žal mi je za vse poškodovane, tako policiste kot protestnike, tudi za vso škodo, ki je bila posledica…vendar pa naj se ne stresa sedaj jeze na policiste, ki so svoje delo morali opraviti. Mogoče je bil celo kdo od pritestnikov poškodovan po krivici, sigurno pa so bili po krivici poškodovani policisti. Če se začne to tolerirat, potem bo lahko nekaj čisto normalnega, če bo kdo poštarju v glavo vrgel steklenico, ker mu bo ta dostavil pismo iz davčne…

Kaj bi bilo če policija ne bi odreagirala? Maribor bi gasili do jutranjih ur, poškodovano bi bilo ogromno stavb, vozil in seveda tudi ljudi…oropane bi bile trgovine, razbiti lokali…vse to za sabo potegne peščica tistih, ki na tak protest pridejo samo z enim namenom…delati škodo in noreti. In tudi v tem primeru bi vsi krivili policiste… Tako ej to v naši državi. Med tem, ko je vzrok za protest na dopustu se ljudje razburjajo nad policisti. In namen je dosežen.

Slabo voljo in nestrinjanje s politiko bo treba usmeriti drugam. Treba se bo odločiti ali bomo še naprej podpirali ene in iste politike, ki nam delajo škodo že od rojstva naše države… Vsak posameznik se bo moral odločiti ali je bolje ostati doma ali oditi na volitve. Ljudje, ki vodijo našo državo so voljeni….

Da ne bom predolg. Še enkrat…tole je moje osebno mnenje, katerega sem se odločil podeliti. Zavedam se , da jih bo mnogo takih, ki se z mano ne bodo strinjali…ampak tako pač je. Vsak ima pravico do svojega mnenja in ga tudi izražati…. ampak na miren način.

Gotof sn.

  • Share/Bookmark

POLICIST O POLICIJI- OBJAVLJENO V REVIJI VARNOST

28.10.2009

Na poziv nekaterih objavljam zadevo še na blogu… gre za tekst, ki je bil objavljen v reviji Varnost . Tekst, ki sledi pa je necenzurirana verzija, članek pa je bil objavljen skoraj v celoti… kaj je izpuščenega pa lahko preverite sami ;)

POLICIST O POLICIJI

Postati policist sem si prvič zaželel nekje v tretjem razredu osnovne šole, ko sem v reviji Obramba prebiral članek o policistih in njihovem delu. Takrat sem si v glavi izdelal neko svojo podobo policista in dela, ki ga opravlja. Prepričan sem, da imajo mnogi, ki danes vstopajo v policijo prav tako neke idealne podobe o tem poklicu, ki ga večina v bistvu sploh ne pozna. Sam sem predstavljal, da se policisti pač vozijo okoli in pomagajo ljudem, sem ter tja komu prilepijo kakšno okoli ušes in so vedno nekje zunaj. O kakšnih pisnih izdelkih, poznavanju zakonov in stresnih situacijah seveda takrat nisem niti razmišljal. V policijo sem prišel preko prekvalifikacije, 18 mesečnega programa, ki mi je po mojem mnenju dal osnove za to delo, vendar pa sem prepričan, da ti nikakršen program ali šolanje ne nudita toliko znanja kot ga pridobiš od svojih sodelavcev in spoznaš ob delu. Zadnje čase sem je bilo na forumu policist. si veliko debat o tem kakšne policiste je »rojevala« kadetska šola in kašni policisti pridejo iz Tacna sedaj. Menim, da je bistvo dobrega policista želja opravljati ta poklic in pripravljenost odpovedovanja. Nekdo, ki pride v policijo zato, ker je v to primoran zaradi takšnih ali drugačnih razlogov najbrž tega poklica ne bo opravljal dobro, njegovo nezanimanje in arogantnost bo opaziti med postopki, ki jih bo izvajal, s tem pa bo škodil sebi in sodelavcem. Glede na slabo mnenje o policistih, ki ga vsakodnevno spremljamo v slovenskih medijih pa bo za dvig ugleda policije treba storiti kar veliko, tako s strani vodstva policije kot s strani policistov samih.

Govoriti, da se razmere v policiji urejajo je še prezgodaj, čeprav je z zamenjavo v vrhu policije zadovoljnih veliko policistov. Pa vendar bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo v policiji sprejete take določitve, ki bodo vplivale na naše delo. Kaj nam v bistvu manjka? Kaj potrebujemo? Splošno prepričanje državljanov RS je, da smo policisti nezadovoljni samo zaradi plač. Pa ni tako. Če bi svoje delo opravljali samo zaradi denarja potem lahko zagotovo zatrdim, da bi bilo policistov še veliko manj. Že dalj časa smo nezadovoljni zaradi pomankanja kadra, preobilice dela, slabe opreme in utapljanja v pisnih aktih ter v slabih medsebojnih odnosih, ki so na marsikateri policijski postaji ustvarjeni s strani vodstva in so razlog za odhode dobrih in izkušenih policistov. Zaradi zadnjih dogodkov v centru Ljubljane, ko je bilo s strani policistov uporabljeno orožje in ubit občan, se je v javnosti začelo govoriti o zaščitnih sredstvih policistovo, debate pa so se velikokrat zaključile z trditvijo, da se ta dogodek v katerem sta bila ranjena dva policista, izrablja za izsiljevanje denarja v času recesije. Nihče pa v teh debatah in raznih intervjujih ni omenil, da se je na neprimernost opreme opozarjalo že v preteklosti. Sam se na neprimernost neprebojnih jopičev opozoril pred dvema letoma, vprašanje je bilo naslovljeno na direktorja PU Lj, ki je povedal, da so postopki v teku, da pa je problem denar. Torej je bil denar za policijo problem že v preteklosti, med tem, ko se je SV opremljalo z jopiči, ki nam jih bodo sedaj prijazno odstopili, saj se jim očitno valjajo po skladiščih. Gre za osnovno opremo policista. Kaj res prosimo preveč? Razne trditve, da jopiče potrebujejo samo neke intervencijske skupine so smešne. O kakšnih intervencijskih patruljah ali skupinah je bilo pravzaprav govora? Na intervencije ali druge dogodke so vedno najprej napotene patrulje, vse patrulje, ki so v bližini. Nihče se ne sprašuje po katerem področju dela, ko je treba nujno iti v pomoč. Na intervencije nikoli ne pride najprej specialna enota ali kakšna druga posebna enota, pridejo policisti, isti policisti, ki vas ustavijo zaradi cestnoprometnega prekrška. Je potem res preveč, če prosimo, da imamo možnost nase nadeti kvaliteten jopič s katerim je možno tudi voziti službeno vozilo? Kaj pa zaščitne rokavice? Se državljani zavedajo, da policisti nimamo niti osnovne zaščite za roke? V tujini ne boste videli policista, ki nima možnost na roke nadeti intervencijske rokavice, ki ga ščitijo pred vbodi, urezninami in infekcijami. V slovenski policiji policisti te zaščite nimamo. Kljub temu, da se pri svojem delu vsakodnevno  srečujemo z odvisniki, brezdomci, trupli, da imamo veliko opravka s krvjo najrazličnejših ljudi… Nevarno je lahko že samo opravljanje varnostnega pregleda osebe, ki ima v žepu injekcijsko iglo na katero se lahko zbodeš in dobiš hepatitis, HIV ali pa kakšno drugo prenosljivo bolezen. Hočete še večjo banalnost, ki ne morete prebrati ali slišati v poročilih? Na policijskih postajah se zadnje čase dogaja tudi to, da zmanjka mila, da nimamo nikakršnega sredstva za brisanje rok in podobne banalnosti, ki so mi povsem nerazumljive. Res zahtevamo preveč, če si želimo le osnove o katerih delavcem v podobnih poklicih ni treba razmišljati. Na ljubljanski urgenci še nisem videl, da ne bi imeli mila, ali pa več vrst rokavic…Tudi reševalci s katerimi sodelujemo imajo take stvari vedno pri roki in nam na prošnjo kakšen par rokavic tudi dajo… Vendar je človeka pri taki prošnji sram. Koliko časa bo tako stanje še trajalo? Smo res dolžni na kocko postavljati svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih? Kje so obljube ministrice, da bo nabava zaščitnih sredstev njena prioritetna naloga?

Potrebujemo boljšo opremo, predvsem pa več sistemskih sprememb s katerimi bi se nam olajšalo delo. Včasih se kar ne moremo načuditi koliko pisanja je treba napisati za vsako malenkost, kako se mesečno spreminjajo zakoni, kako dnevno dobivamo navodila, kako naj nekaj delamo drugače kot smo delali dan prej… Želimo si, da bi šli v korak s časom in bi imeli dostop do interneta, računalnike v vozilih in podobno. Med tem, ko ima že vsak otrok na svojem mobilnem telefonu dostop do interneta, ga policist pač nima. Računalniki, ki jih imamo so namenjeni izključno pisanju in se jih ne izkoristi dovolj. Z računalniki bi se lahko risale tudi skice prometnih nesreč, vse kar bi bilo potrebno storiti je, da bi se kupilo program in pa policiste usposobilo za delo z njim. Take skice bi bile točne in narisane v parih minutah. Z dostopom do interneta bi lahko imele vse policijske postaje svoje spletne strani, kjer bi občani lahko prebirali o tem in onem, gledali slike in podajali mnenja o delu policistov in podobno. Tako bi se zelo povečalo preventivno delo, sodelovanje z občani, povečale bi se informacije občanov, ki bi lahko policijo obveščali o kaznivih dejanjih v njihovih soseskah, o problematiki, o osebah, ki se preživljajo s kriminalom in še bi lahko našteval. Kljub neštetim možnostim, ki bi jih pridobili z internetnim dostopom in z izkoriščanjem le tega, pa dostopa do interneta še vedno nimamo. Nekatere postaje dostop sicer imajo, vendar pa je malo policistov, ki ga lahko koristijo. In to je narobe. Če bi se v policiji bolje uporabljali računalniki in bi se posledično prenehalo stran metati kupe papirja, bi se lahko privarčevani denar porabil za drugo opremo. Pišem o stvareh, ki so v tujih policijah nekaj samoumevnega.

Vse več se pozablja na osnove policijskega dela, ki so stik z občani, pomoč, komunikacija, delo z otroci in ostalo. Spet bi lahko kdo rekel, da policija to tudi dela, in imel bi prav, vendar je takega dela veliko premalo. Vodja policijskega okoliša, ki bi moral imeti stalen stik z občani na svojem območju, ki bi moral tedensko, če ne dnevno, obiskovati šole in vrtce, se pogovarjati z starejšimi, ki so, hoteli ali ne, najboljši vir informacij o družbi odklonilnih pojavih, ta vodja mora večkrat delati druge naloge saj primankuje policistov. Prav tako se namesto opisanih nalog ukvarja z nepravilno parkiranimi vozilli, kar bi po vsej logiki moralo izvajati mestno redarstvo, če pa že policija, potem policisti opazovalci…, ki pa jih praktično ni več. Pred nekaj leti je bilo na jutranji odpravi na eni izmed mestnih PP v Sloveniji cca 10 do 15 policistov opazovalcev, katerih delo je opazovalna služba (peš ali s kolesom) in izvajanje ukrepov na terenu, ki jim je dan. Takih opazovalcev na isti PP danes skoraj da ni. Ponavadi so v dopoldanskem in popoldanskem času štirje ali mogoče šest, ki pa se večinoma ukvarjajo s prometno konico in morajo po navodilih iz policijske uprave biti v določenem času v križiščih in usmerjati promet. Kar je spet prav, če ne bi zahtevali, da je policist tam tudi če ni gneče… in če ne bi bilo bolj pomembnih nalog. Roko na srce so policisti v križiščih samo zato, da se le ta zaradi nespametne vožnje voznikov ne »zabašejo« do konca, na samo gnečo pa policist ne more prav veliko vplivati. Če bi bilo policistov dovolj bi lahko le te videvali tako pri usmerjanju v križiščih kot na ulicah, in patruljiranju. Varnost ljudi in njihovega premoženja bi bila večja, policisti pa bi si lahko vzeli čas za pogovor z občani, namesto, da hitijo iz ene stvari na drugo in nimajo več tistega pomembnega stika z ljudmi, katerim navsezadnje tudi služijo. In takih nesmislov je še mnogo in bi za opisovanje le teh lahko napisali roman.

Najbolj žalostno pri opisanem je to, da vsi ti napačni načini dela, vso to pomankanje policistov in njihovo nezadovoljstvo vpliva na ugled policije. Policisti na terenu smo tisti, ki vsakodnevno poslušamo očitke čez naše delo, kljub temu, da nismo tisti, ki odločamo o tem kaj in kako bomo delali. O našem delu se premalo odkrito govori, premalo naših postopkov je obrazloženo občanom, ki si naše delo napačno razlagajo nato pa pljuvajo čez policiste na vsakem koraku.

Za dvig ugleda policije bo treba spremeniti miselnost tistih, ki še vedno zagovarjajo vsesplošno kaznovanje na naših cestah in policiste silijo v to, da tudi zaradi banalnih prekrškov kaznujejo občane, ki zaradi tega vse manj zaupajo policiji in ji posledično dajejo tudi manj informacij, kar pa širše slabo vpliva na policijsko delo pri raziskovanju ostalih odklonilnih dejanj. Treba je spremeniti miselnost, da policist mora obvezno v času službe imeti takšne ali drugačne ukrepe, za delo policista se mora šteti tudi stik z ljudmi, pomoč pri raznih problemih s katerimi se srečujejo starejši in otroci, skratka že sama prisotnost na terenu. Vsekakor bi bilo smešno pričakovati, da bi policisti prenehali kaznovati, pravim le, da je potrebno ob pravem času na pravih mestih ukrepati zoper hujše kršitelje.

Potrebno je zopet ustvariti neko delavno klimo, vzpodbujati dobre medsebojne odnose, policiste izobraževati, jim pomagati pri pravilni komunikaciji in jih hkrati zaščititi. Predvsem pa je treba o problemih govoriti, javno in brez skrivanja pred širšo javnostjo, kar se je dogajalo pretekla leta. Policisti smo se zaradi nezadovoljstva pričeli družiti na forumi, kjer smo si izmenjali ogromno informacij in se predvsem povezali. Spet je mogoče čutiti neko pripadnost poklicu in pomoč med kolegi. Ustanovili smo nov Sindikat policistov Slovenije in s tem dodobra povečali možnost, da bodo naše želje uslišane. Začeli smo se povezovati in več kot nas bo, glasnejši bomo in dlje nas bo slišati. Vsak posameznik lahko naredi veliko, če se posamezniki združimo pa bo slovenska policija veliko hitreje napredovala.

  • Share/Bookmark

STRELI NA POLICISTE IN NJIHOVA ZAŠČITA

9.08.2009

V petek sta bila pri intervenciji s strelnim orožjem ranjena moja sodelavca. Skupaj s še nekaj policisti so bili poslani na intervencijo, ko že neštetokrat prej. Pa vendar se je ta končala precej bolj tragično. Ob prihodu kolegov na kraj je kršitelj začel nanje streljati pri čemer je ranil dva policista, potem pa je pod streli policistov umrl. Ne nameravam pisati o tej intervenciji, niti o udeleženih policistih ali o človeku, ki je streljal na policiste. Dogodek je pretresel vse zaposlene na naši policijski postaji, sam pa sem vsak dan bolj »razkurjen« saj se mi po glavi podijo stvari na katere sem opozoril že pred leti. Gre za zaščitna sredstva, ki bi jih policisti tako zelo potrebovali pa jih kljub temu nimamo. V tem primeru je treba seveda izpostaviti neprebojne jopiče, ki jih sicer imamo, vendar pa so povsem neprimerni in zastareli. Zaradi tega jih policisti tudi skoraj nikoli ne nadenemo. Kljub temu, da bomo v prihodnjih dneh policisti gotovo veliko poslušali svoje nadrejene, ki nas bodo pametno opozarjali, da moramo jopiče uporabljat, jih ne bomo uporabljali nič več kot smo jih. Zaradi njihove teže, velikosti in neprimernosti jih namreč ne moremo nadeti že pred intervencijo, saj z njimi ne moremo varno upravljati službeni avto. Pišem iz lastnih izkušenj, saj sem pri neki intervenciji skoraj zapeljal s ceste, ker mi zaradi nadetega neprebojnega jopiča ni uspelo zaviti z intervencijskim vozilom. Tudi na kakšno hitro reagiranje lahko ob nadetem jopiču kar pozabimo saj smo v njih kot želve. In zakaj nam ne priskrbijo novih? Odgovor na to bo moral dati kdo drug.

Na problem sem tako sam kot že mnogo drugih opozarjal. Pred dvema letoma sem kot sindikalni zaupnik na zaščitna sredstva opozoril takrat edini sindikat- PSS, ki je zadevo le posredoval direktorju PU, ki pa je na sestanku čez nekaj časa povedal le, da se pričakuje večja nabava jopičev in da se zaveda, da so nekateri že zelo stari. Seveda je povedal tudi, da je problem v denarju. No po dveh letih se v zvezi tega ni naredilo nič, mogoče se tudi je, pa sam tega ne vem, vendar na PP nismo dobili niti enega novega neprebojnega jopiča. Prav tako je po mojih informacijah na drugih PP po vsej državi. Sramota. Problem, ki sem ga prav tako začel izpostavljati pred leti so zaščitne rokavice, pa ne kakšne super drage, le nekaj da si policist da na roko, ko ima postopek z narkomanom, brezdomcem ali s kom, ki bi lahko ogrozil njegovo zdravje. Verjemite takih postopkov je ogromno. Pri izpostavljanju tega problema mi je bilo v veliko pomoč tudi Združenje policistov Slovenije in zdaj skoraj da že drugi reprezentativni sindikat- Sindikat policistov Slovenije, kateri je s pomočjo združenja za vse člane na moji PP priskrbel zaščitne rokavice, predvsem pa je bilo zanimivo na ustanovitvi sindikata v Celju, ko je bila stvar predstavljena pred novinarji. Takrat čisto »nova« ministrica je pred kamerami obljubila, da bo nabava zaščitnih sredstev ena izmed njenih prioritetnih nalog. Naj povem, da rokavic za policiste še vedno ni. Niti ena policijska postaja jih še ni dobila. Je res tak problem v denarju? Recesija že ne more biti razlog, saj  je pred dvema letoma ni bilo… Država najde denar za vse mogoče traparije, ni pa sposobna opremiti policije, ki ji v največji meri zagotavlja varnost.

Pa poglejmo. Kot policist imam v službi odrejeno, da 3 ure nadziram hitrost voznikov ter kršitelje kaznujem. To izvajamo vsak dan. Recimo, da v enem dnevu zaradi hitrosti ustavimo samo 25 voznikov in recimo, da nihče ne pripelje za večjo kazen oz. za predlog k sodniku za prekrške, recimo torej, da je kršitev ZVCP-1 32/7-B za katero globa znaša 250,00 eur (3KT), potem recimo, da vsi kazen plačajo v 16 dneh in država posledično dobi le polovični znesek, ki znaša 125 EUR. Tako država dobi vsak dan samo od ene patrulje na samo eni od PP 3.125,00 EUR. Če računam naprej dobi država na teden od dela samo ene patrulje, na samo eni PP 21.875,00 EUR. Zelo dober neprebojni jopič stane 600 EUR. Torej bi v enem tednu ena patrulja na eni PP v državi prinesla toliko denarja, da bi z jopiči lahko opremili 36 policistov. Če nam država torej nakaže denar, ki ji ga prislužita dva policista v enem tednu lahko 36 mojih sodelavcev dobi zelo kvalitetne neprebojne jopiče, čeprav bi jih na naši PP nujno potrebovali le 6, ki bi jih uporabljali policisti v patruljah, ki so ponavadi prvi na kraju. Seveda, do takrat, ko država ne bo več v recesiji in bo mogoče opremiti tudi ostale policiste. Smešno ali žalostno, odločite sami. Raje ne začnem računati še kolikšen bi bil znesek vseh kazni , vseh policistov na eni PP, ali celo v celi državi.

Številke so precej večje kot sem jih sam navedel. Počasi bo treba razmisliti kakšno policijo hoče država in kaj bo za to naredila. Policisti se vsakodnevno izpostavljamo pri svojem delu. To zagotovo ne delamo zaradi plače, ki je mimogrede za tako delo absolutno premajhna. To delamo zaradi tega, ker smo se odločili za ta poklic, katerega namen naj bi bil služiti občanom v vseh pogledih, jih varovati in pa seveda tudi sankcionirati tiste, ki kršijo zakon. V bistvu sem napisal kar pravšnji vrstni red, ki pa se na žalost uporablja bolj v obratni smeri. Policisti nismo več spoštovani, kar samo še kako dobro spoznavamo pri vsakodnevnem delu, kakšno mnenje pa imajo ljudje o nas pa lahko prebiramo vsak dan na forumih časopisov in ostalih spletnih straneh. Po eni strani mi je tako stanje razumljivo saj so se stvari v policiji v preteklih letih postavile na glavo. Kljub temu pa sem razočaran, ker ljudje enostavno ne pomislijo, da je policist s katerim se srečajo oni še najmanj kriv, da je stanje tako kot je.

Počasi bom nehal. Zadeva je tiščala v meni in najlažje mi jo je bilo takole spraviti ven. Sam pa upam, da bosta oba sodelavca hitro okrevala in da v prihodnosti ne bosta imela težav z zdravjem. Isto želim vsem sodelavcem, ki so bili v tem dogodku na kakršen koli način vpleteni. Želim pa si tudi, da se take stvari ne bi več dogajale….kar pa seveda ni mogoče.

  • Share/Bookmark

BITI PRIJAZEN IN HKRATI CENJEN KOT KUP DREKA II

16.07.2008

(Za lažje branje sem po opozorilu bralke malce ločil z razmaki oz. nepravilnimi odstavki :)   )

Vsakodnevno v časopisih, na internetu in na televiziji berem in poslušam izjave tistih, ki so odgovorni za delo policije, njen ugled, strokovnost in zakonitost ter nenazadnje izjave tistih, ki bi morali skrbeti tudi za počutje in varnost policistov. In znova in znova zasledim izjave s katerimi se ne morem strinjati, ker so v nasprotju s tem kar policisti zaznavamo sami. Policistov je dovolj, teren je enako pokrit, kaznivih dejanj je manj, policisti so dobro opremljeni, zadovoljstvo med njimi je veliko, policija … kdo komu laže?

Med tem, ko vodstvo policije izjavlja, da je policistov dovolj, se večina policijskih postaj srečuje s pomankanjem policistov. Seveda je zaposlenih v policiji veliko, vendar pa je treba ločiti policiste, ki delajo na terenu in njihove nadrejene, ki imajo delo v pisarnah, administracijo in ostale delavce, ki so zaposleni v policiji. Skupno število vseh je že mogoče podobno številki, ki jo oglašuje vrh policije, med tem, ko je število policistov, ki jih srečujejo občani na cesti premajhno. Seveda se to pomankanje pozna tudi pri obremenjenosti policistov, ki so tako naenkrat poslani na več intervencij hkrati in nato odidejo na le te po oceni, kaj je bolj nujnega. In zato se na policiste večkrat čaka dalj časa, in zato moramo policisti večkrat poslušati očitke občanov o naši počasnosti, očitke, da se bojimo priti na intervencije in podobne nesmisle. Treba pa je vedeti tudi, da policisti med vsemi temi napotitvami moramo izvajati še razne kontrole lokalov, izvajati nadzor po cestnem prometu in reševati še vse prijave, ki jih občani prijavljajo na policijskih postajah. In tega je v mestih več kot dovolj. Tako lahko pozabimo na razne počitke v službenih vozilih, ki nam jih večkrat očitajo.

Trenutno so razmere v policiji take, da se od policistov, ki delajo v patruljah, zahteva, da med tem, ko niso poslani s strani operativno komunikacijskega centra, izvajajo še nadzor nad kršitvami CPP ter izvajajo naloge, ki v blagajno države nosijo denar. Samo patruljiranje, nadzor objektov in vozil v zvezi vlomov, preventivno delo, stik z občani, zbiranje informacij, pisanje aktov v zaostanku in ostale zadeve ne pomenijo nič, ker pri tem policist v svojem poročilu o opravljenem delu ne more prikazati nobenega ukrepa, ki bi razveselil njegove nadrejene. Tako za nekatere nadrejene opozorilo kot ukrep sploh ne bi smelo obstajati. Res je, da imajo enako stresno in težavno delo še drugi kot so gasilci, reševalci, zdravniki na urgenci in podobno, vendar pa se njim ne očita, če med tem, ko nimajo dela samo čakajo in si krajšajo čas z raznimi aktivnostmi. Pač imamo tako službo, da poleg rednega dela in raznovrstnih intervencij ter ogromne količine pisnih aktov, moramo nabirati še ukrepe, ki polnijo državno blagajno. In zaradi navedenega ter še ogromno razlik nas pač ne morejo metati v isti koš z drugimi poklici, ki jih zelo spoštujem in so prav tako poklici za katere moraš biti „iz pravega testa“.Popolnoma se zavedam, da nekaterim moje trditve ne bodo všeč in bom morda imel zaradi napisanega probleme, vendar tako je in če tako je, potem naj se to tudi pove.

In če bi kdo iz samega vrha policije bral napisano potem bi se njegov zagovor glasil nekako takole: „ Seveda morajo policisti med opravljanjem nalog kaznovati kršitelje, to je njihova naloga!“ Seveda je to res, del naših nalog je tudi kaznovanje kršiteljev. Vendar pa se sam ne spotikam ob dejstvo, da policisti kaznujemo, ker je to vsekakor del naših nalog in je prav da se proti kršiteljem ukrepa. Moti me način kaznovanja in sam sistem, ki policiste sili k temu, da iščejo že najmanjše kršitve in z izvedenimi ukrepi hitreje napredujejo, so pohvaljeni ali celo denarno nagrajeni.Pred kratkim je bil v časopisu Dnevnik objavljen članek o tem, kako so v Pragi policisti po sprejetju novega zakona večino delovnega časa preživeli skriti v grmovju in čakali morebitne kršitelje, pri tem pa so zanemarjali druge varnostne naloge. Težavo sedaj rešuje politika, saj so ljudje spoznali, da policija meri hitrost voznikov na nenevarnih območjih in kaznuje za manjše prekoračitve ter tako polni državno blagajno. Težava s katero se znamo kmalu srečati tudi pri nas…

Vse več se pozablja na osnove policijskega dela, ki so stik z občani, pomoč, komunikacija, delo z otroci in ostalo.Spet bi lahko kdo rekel, da policija to tudi dela, in imel bi prav, vendar je takega dela veliko premalo. Vodja policijskega okoliša, ki bi moral imeti stalen stik z občani na svojem območju, ki bi moral tedensko, če ne dnevno, obiskovati šole in vrtce, se pogovarjati z starejšimi, ki so, hoteli ali ne, najboljši vir informacij o družbi odklonilnih pojavih, ta vodja mora večkrat delati drugi naloge in nadomeščati tiste policiste, ki jih ni, oziroma tiste policiste za katere vrh policije razlaga da so ter se namesto opisanih nalog ukvarja z nepravilno parkiranimi vozilli, kar bi po vsej logiki moralo izvajati mestno redarstvo, če pa že policija, potem policisti opazovalci…, ki pa jih praktično ni več. Pred parimi leti je bilo na jutranji odpravi na eni izmed mestnih PP v Sloveniji cca 10 do 15 policistov opazovalcev, katerih delo je opazovalna služba (peš ali s kolesom) in izvajanje ukrepov na terenu, ki jim je dan. Takih opazovalcev na isti PP danes skoraj da ni. Ponavadi so v dopoldanskem in popoldanskem času štirje ali mogoče šest, ki pa se večinoma ukvarjajo s prometno konico in morajo po navodilih iz policijske uprave biti v določenem času v križiščih in usmerjati promet. Kar je spet prav, če ne bi zahtevali, da je policist tam tudi če ni gneče… in če ne bi bilo bolj pomembnih nalog. Roko na srce so policisti v križiščih samo zato, da se le ta zaradi nespametne vožnje voznikov ne „zabijejo“ do konca, na samo gnečo pa policist ne more prav veliko vplivati. Nažalost pa se voznikov, ki vozijo v rdečo ne more kaznovati niti takrat, ko je policist v križišču, ker takega voznika ne more dovolj varno ustaviti na primernem mestu in bi za kakšno tako stvar kaj hitro pristal na sliki v kakšnem časopisu, kjer bi pisalo: Policist namesto usmerjanja kaznoval voznike in naredil še večjo gnečo. In posledično bi policist poslušal od svojega šefa, ta od svojega… Seveda pa bi bila namestitev kamer, ki bi beležile take kršitve veliko dražja kot poslati v križišče policista. Zadeve ne pišem zato, ker se nam ne bi dalo usmerjati, niti ne trdim, da ni dobro če je policist v križišču. Pravim le, da nas je trenutno tako malo, da je treba postavljati določene prioritetne naloge. Če nas bi bilo dosti bi bila pokrita križišča in ulice, bi bilo mesto „pokrito“ z opazovalci in patruljami in bi bila tako varnost ljudi in njihovega premoženja večja. Posledično pa bi si policisti tudi v večjih mestih lahko vzeli čas za pogovor z občani, namesto, da hitijo iz ene stvari na drugo in nimajo več tistega pomembnega stika z ljudmi, katerim navsezadnje tudi služijo. In takih nesmislov je še mnogo in bi za opisovanje le teh lahko napisali roman.

Seveda bi vse napisano naše vodstvo vztrajno zanikalo, a kako naj oni vedo kakšno je stanje na terenu, ki ga opazujejo iz klimatiziranih pisarn. Da bi o problemih povprašali policiste, ki delajo na terenu med ljudmi pa jim seveda ne pade na pamet. Kako torej lahko nekdo, ki vodi policijo pravi, da je policistov na terenu dovolj? Kako, če pa policisti sami opažamo, da je včasih preveč dela, da bi lahko uredili vse kar se od nas zahteva. Večkrat se dogaja, da OKC enostavno nima patrulje ali posameznika, ki bi ga poslal na intervencijo in zato mora napotiti patruljo iz druge PP. Take stvari se dogajajo skoraj vsakodnevno. Toda zakaj, če je policistov dovolj? Zakaj se večjo prisotnost policistov na nekem kraju, kjer je povečano število kaznivih dejanj ali prekrškov lahko prikaže le tako, da se na nekem območju skliče iz vsake PP po eno patruljo in se tako ljudem nato na določenem kraju prikazuje ogromno policistov, med tem, ko je na vseh teh istih postajah nato premalo policistov, da bi lahko hitro in učinkovito posredovali pri kršitvah na območju njihove PP. Ne govorim, da je na vseh PP isto in da je povsod premalo ljudi in preveč dela. So seveda tudi mesta, kjer ni toliko dela, vendar pa se na nekaterih PP dobesedno gara, plača pa je povsod ista.

Posledično se vsi trudijo oditi delat iz večjih mest na manj obremenjene PP, veliko pa jih odhaja tudi iz policije. Za isti denar tako odhajajo delat v trgovine, gostinstvo, pošte, privat firme in pa zadnje čase vse več v Slovensko vojsko. Odhajao zaradi zadovoljstva o katerem razlagajo v vrhu policije? Mislim, da ne. Odhajao zato, ker se morajo nekateri vsak dan prevažat tudi po 200 km, da pridejo v službo in to je večkraat še bolj tvegano kot sam poklic, ki ga opravljajo. Po 12 urnih ali pa 8 urnih službah, ponoči in zjutraj se tako usedejo v svoje vozilo in odpeljejo. Drugi dan pa med pogovorom s sodelavci povedo, da so med vožnjo zaspali in da je malo manjkalo, da bi zleteli s ceste.Potem so tu še stroški z vozili in pa premalo plačan prevoz. Policistom namreč pripada izplačilo najcenejšega prevoza, kar pomeni, da dobijo plačano kot bi se vozili z vlakom, nikogar pa ne zanima, da bi bili nekateri doma dve uri na dan, če bi se dejansko prevažali z vlakom.Odhajajo zaradi neprestanih stresnih situacij, zaradi zdravstvenih težav, ki so vse bolj pogoste že pri mlajših policistih. Največ je težav s pritiskom, srcem, pa z želodčnimi težavami… O teh težavah se ne govori dovolj, programov, ki bi policistom pomagali pri srečavanju s stresnimi dogodki je malo, oziroma skoraj nič. Zaradi dela, ki ga opravljajo se razdirajo družine, ker so premalo doma s svojimi družinami, izgubljajo se stiki s prijatelji in podobno.

Seveda je veliko takih, ki bodo rekli, da smo si samo izbrali tak poklic in podobno. Res je, sami smo si ga izbrali, vendar pa smo si delo malce drugače predstavljali, predstavljali smo si ga tako, kot si ga predstavljajo državljani RS, ki pač ne vedo kakšno je dejansko stanje. Nismo slabiči, ki bi jokali za malenkosti, opozarjamo na težave zaradi katerih nastajajo vse večja trenja v policiji in zaradi katerih se velika večina v policiji počuti slabo, posledično pa se to odraža tudi pri postopkih z občani in kvaliteto dela. Pričakjujemo, da se poklic, ki ga opravljamo ceni njegovi težavnosti primerno ter, da se začne tudi policijo podpirati tako, kot se podpira vojsko. Policija je tista, ki mora delovati sto procentno in predstavlajti državo. V policiji je treba imeti dobro opremo in sposobne kadre, ki se bodo lahko spopadali z organiziranim kriminalom, korupcijo in vse težjimi kaznivimi dejanji. Ne pritožujemo se samo zaradi slabih plač, ker če bi policisti delo opravlaji zaradi plač, potem bi bilo policistov resnično zelo, zelo malo. Potrebujemo pa boljšo opremi, predvsem pa več sistemskih spremeb s katerimi bi se nam olajšalo delo. Včasih se kar ne moremo načuditi koliko pisanja je treba napisati za vsako malenkost, kako se mesečno spreminjajo zakoni, kako dnevno dobivamo navodila, kako naj nekaj delamo drugače kot smo delali dan prej… Želimo si, da bi šli v korak s časom in bi imeli dostop do interneta, računalnike v vozilih in podobno. Med tem, ko ima že vsak otrok na svojem mobilnem telefonu dostop do interneta, ga policist pač nima. Vsi vemo kako hitro lahko človek dobi določene podatke na internetu, pa nam vendar ne omogočijo najbolj osnovne stvari v današnjem času. Računalniki, ki jih imamo so namenjeni izključno pisanju in se jih ne izkoristi za to, da bi se nam olajšalo delo. Z računalniki bi se lahko risale tudi skice prometnih nesreč, vse kar bi bilo potrebno storiti je, da bi se kupilo program in pa policiste usposobilo za delo z njim. Take skice bi bile točne in narisane v parih minutah. Z dostopom do interneta bi lahko imele vse policijske postaje svoje spletne strani, kjer bi občani lahko prebirali o tem in onem, gledali slike in podajali mnenja o delu policistov in podobno. Tako bi se zelo povečalo preventivno delo, sodelovanje z občani, povečale bi se informacije občanov, ki bi lahko policijo obveščali o kaznivih dejanjih v njihovih soseskah, o problematiki, o osebah, ki se preživljao s kriminalom in še bi lahko našteval. Kljub neštetim možnostim, ki bi jih pridobili z internetnim dostopom in z izkoriščanjem le tega, pa dostopa do interneta še vedno nimamo. Nekateri ga imajo, ampak policisti, ki delamo na terenu pač ne. In to je narobe. Pišem o stvareh, ki so v tujih policijah nekaj samoumevnega.

Med tem, ko se za vojsko zapravlja miljone eur, je policijska oprema smešna. Na nekaterih PP imajo policisti pra stare neprebojne jopiče, ki so neprimerni, težki, veliki in se z njimi komajda da premikati. Žalostno je, da se državni denar najde za nakup najdražje opreme za vojsko, med tem, ko se za osnovno opremo policistov ne poskrbi. Med tem, ko ima vojska že dalj časa novejše neprebojne jopiče se policisti na cestah oblačimo v neprebojne jopiče, ki so zastareli in skrajno neokorni. Kljub temu, da je med policijskimi postopki vse več napadov na policiste in je vse več oseb oboroženih z noži in orožjem, se odgovorni še naprej ne odločijo za nabavo novih in kvalitetnejših zaščitnih jopičev, ki so lahki in se lahko nosijo kot srajce. Take zaščitne jopiče sicer uporabljajo nekateri policisti v RS, vendar pa jih tisti, ki delajo na najbolj obremenjenih območjih še dolgo ne bodo imeli. V časopisu Dnevnik smo pred kratkim lahko prebrali članek o problematiki v Angliji, kjer se med spori, pretepi in podobno med kršitelji vse več pojavljajo noži. Zaradi navedenega so vsi, ki delajo v poklicih, kjer imajo opravka z rizičnimi skupinami, zahtevali, da se jih zaščiti z neprebojnimi jopiči. Seveda je država v trenutku zagotovila 20.000 novih neprebojnih jopičev in zaščitila državne uslužbence, ki državljanom zagotavljajo varnost. Pa pri nas? Mislim, da je odgovor že napisan par vrstic višje. Žalostno. Kaj že slaba zaščita dovolj velik razlog za naše nezadovoljstvo? Pa poglejmo še malce naprej…. Policisti kljub večkratnim prošnjam še vedno nimamo v osebni zadolžitvi zaščitnih rokavic, osnovne opreme za naše delo. Kljub temu, da se vsakodnevno srečujemo z odvisniki, brezdomci, trupli, da imamo veliko opravka s krvjo najrazličnejših ljudi… Nevarno je lahko že samo opravljanje varnostnega pregleda osebe, ki ima v žepu injekcijsko iglo na katero se lahko zbodeš in dobiš hepatitis, HIV ali pa kakšno drugo prenosljivo bolezen. Zakaj? Zato, ker ni denarja za kvalitetne zaščitne rokavice, med tem, ko se za vojsko takoj najde denar za nabavo najsodobnejše opreme. Ne pravim, da je nabavljanje opreme za vojsko napačno, vendar pa se pozablja na opremo policistov, ki so vsakodnevno izpostavljeni veliko večji nevarnosti kot naborniki v kasarnah. Prav je, da ima naša vojska dobro opremo, prav je da so vojaki, ki so poslani na misije v tujino opremljeni z najboljšo opremo in so kar se da dobro zaščiteni, vendar je prav tudi, da se zaščiti tudi policiste, ki so lahko življenjsko ogroženi vsak dan. Ne pričakujemo, da bi takoj morali dobiti najsodobnejšo opremo, ker se zavedamo, da zadeva za seboj potegne ogromno organiziranja, denarja, razpisov,…, menimo pa, da smo vredni najbolj osnovne zaščite, ki bi državo stala le kakšen procent tistega denarja, ki se nameni za opremo vojske.

Večkrat se sprašujem zakaj se naših postopkov ne snema z video kamerami, ki bi jih lahko imeli tako kot nekje v tujih policijah nameščene v vozilih. Policisti se namreč skoraj vsak dan srečujemo z smešnimi obtožbami občanov, ki se z raznoraznimi lažmi in obtoževanjem hočejo izogniti kaznim za prekrške. Pri tem jim je seveda vseeno, da ima policist zaradi vsake še tako smešne pritožbe lahko velike probleme in se vsaka taka pritožba tudi zabeleži. Med tem, ko nas lahko snema že vsak otrok in se naše slike pojavljajo v medijih in na internetu, pa se ne razmišlja o tem, da bi se snemalo tudi naše postopke. Stvar bi bila dobra za vse, ker bi bil posnet celoten postopek policista in bi se lahko s posnetkom dokazovalo tako početje kršitelja kot policista. Seveda pa bi vse napisano pomenilo dejansko pomoč policistom, kar pa se v naši državi skoraj ne dogaja.Namesto tega imamo občutek, da se namenoma policijo spravlja na stranski tir ter se v policijske vrste vnaša nemir ter policijo tako izkorišča za politične igrice ter odvračanje pozornosti od bedarij, ki se dogajajo v politiki sami.

Že sam odnos vodstva policije do policistov je sramoten, kar se je pred kratkim pokazalo med varovanjem vrha EU v Kranju, ko so policisti svoje delo opravljali v bivšem rastlinjaku pri temperaturah, ki so presegale 40 stopinj celzija, pri tem pa policistom niso priskrbeli niti hladne vode, tuši so bili nameščeni poleg naprave, ki je bila pod visoko napetostjo, policiste se je žalilo in so se počutili kot živali. Kljub prispevkom novinarjev, ki so na problem opozorili, pa je bil odgovor generalnega direktorja na omenjeni problem le, da v rastlinjaku ne delajo samo policisti ter, nekaj v smislu, saj je tudi drugim vroče in z avtomati ne bi bremenili denarja davkoplačevalcev. Sramota. Kako lahko potem generalni direktor še pričakuje, da mu bodo policisti zaupali ter verjeli in bili do njega spoštljivi? V istem času pa ta isti gospod po raznih proslavah, kjer se pije in je na račun davkoplačevalcev, razlaga kako je v policiji vse lepo, da je policistov dovolj, teren enako pokrit, kaznivih dejanj manj, policisti so dobro opremljeni, zadovoljstvo med njimi je veliko, policija … in že smo na začetku tega mojega pisanja, ki je striktno moje osebno mnenje, vendar pa sem prepričan, da bi se pod napisano podpisala velika večina policistov v RS, ki še vedno opravljajo svoj poklic zelo dobro in se trudijo po svojih najboljših močeh, da bi bili državljani na policijo ponosni. Tukaj je tudi veliko število dobrih in sposobnih šefov, ki bi bili lahko nekaterim za zgled in so cenjeni med policisti, vendar pa tudi take, ki znajo delati s svojo glavo kaj hitro utišajo z raznimi pritiski ali premestitvami.

Vsi, tako policisti kot tudi večina njihovih nadrejenih na PP pa si želimo le boljše delovne pogoje, osnovno opremo, ki nas bo zaščitila ter predvsem spremembo miselnosti in sistem dela nekaterih, ki našo policijo porivajo v vse večji kup dreka. Še enkrat ponovim, da je vse napisano moje lastno mnenje, ampak imam za vse napisano tudi več konkretnih primerov iz vsakdanjega dela in sem prepričan, da se v napisanem nisem odaljil od čiste resnice, prav tako pa bi lahko o takih in drugih nepotrebnih problemih pisali policisti iz vse Slovenije. Menim pa, da nas je vse več takih, ki smo se odločili, da biti tiho in ubogati ne pomaga nikomur, še najmanj pa tistim za katere policisti delamo, in to niso ne generalni direktor, ne minister, ne predsednik vlade, temveč vsi državljani RS. Moje pisanje je le kaplja v morju nezadovoljstva v policiji in prav bi bilo, da se policisti začnemo oglašati več in tako pokazati, da so izjave iz samega vrha policije eno samo ukrivljanje resnice, vse z namenom da nekomu v miru poteče mandat in z njegovim mišljenjem, da bo probleme pač reševal nekdo drug. Oglašanje policistov niso politične igrice in nimajo nobene zveze s politiko in bližnjimi volitvami. Težave se vlečejo že predolgo, da bi lahko za njih krivili samo današnjo politiko ali posameznika. Vendar pa bi morali tudi politiki malce bolj razmišljati o tem kako se počutijo delavci, ki skrbijo za varnost in premoženje državljanov. Dokler pa bomo povsod naleteli na gluha ušesa, pa bomo na nepravilnosti glasno opozarjali preko Združenja za zaščito policistov, preko sindikata, preko novinarjev in preko vseh medijev, ki nam bodo na voljo. Tudi če bomo zaradi tega na slabšem…kar pa je skoraj da nemogoče.

  • Share/Bookmark

BITI PRIJAZEN IN HKRATI CENJEN KOT KUP DREKA…

11.05.2008

PISANJE, KI JE BILO DELEŽNO VELIKEGA ODMEVA :) ALI  SEM ZADEVO NAPISAL JAZ? TISTI, KI ME POZNATE, VESTE… :)


Razlog za tole pisanje najbrž tiči v vsej jezi in slabemu počutju, ki se nabira v policistih po vsej Sloveniji. Najbrž pa je razlog za to pisanje tudi v prepričanju, da policija kot taka v današnjem času nikoli ne zagovarja svojih pripadnikov. Kljub pričakovanju policistov, da bo nekega dne na položaj tiskovnega predstavnika policije prišel človek, ki bo na novinarskih konferencah odločno stopil na stran policistov in jih zagovarjal ali pa govoril o težavah s katerimi se vsakodnevno srečujejo na terenu, se to še ni zgodilo. Pa se kdaj bo? Najbrž ne. Torej danes si lahko preberete še par vrstic o tem kaj se dejansko dogaja v slovenski policiji, kakšno je počutje policistov in kaj mislimo mi, da bi bilo potrebno storiti, da bodo nekoč morda razmere boljše. Če se za začetek vrnemo v preteklost, v čas milice, v čas, ko je takratni miličnik v družbi še pomenil avtoriteto in je bil spoštovan, vsaj s strani državljanov, ki niso imeli opravka s kriminalom ali drugimi odklonskimi pojavi. V tistih časih, ko je takratna milica prihitela na intervencijo, recimo pretep, in so se že ob samem prihodu miličnikov na kraj vsi pomirili, stopili mirno in v strahu čakali kaj se bo zgodilo. V tistem času, ko nihče niti pomislil ni, da bi se pritoževal, če je kdo s strani miličnika dobil kakšno okoli ušes, ker je pijan kljub prihodu miličnikov še vedno vpil in razgrajal. Takrat so bile razmere popolnoma drugačne. Seveda lahko na takratni čas gledamo kot na čas, ko se ni spoštovalo človekovih pravic in ni bilo demokracije. In kljub temu, da se o teh časih v sedanjosti govori slabšalno, si ogromno ljudi želi, da bi policija tudi dan danes lahko tako učinkovito posredovala pri svojem delu. In zakaj temu ni tako? Razlogov je več in najbrž vseh niti ne poznamo, vendar pa policisti na terenu kmalu sami pridejo do določenih spoznanj, katerim je nemogoče oporekati. Policisti se vsakodnevno srečujemo s situacijami od katerih bi večina ljudi v hipu raje zbežala. V času ene službe se srečujemo z reševanjem prometnih nesreč, z družinskimi prepiri, intervencijami zaradi kršitev javnega reda in miru, samomori, z najrazličnejšimi kaznivimi dejanji ali pa zgolj z kršitelji cestno prometnih prekrškov, ki svojih napak skoraj nikoli ne priznajo in svojo jezo stresajo nad policisti, ki zgolj opravljajo svoje delo. Pri vseh naštetih dogodkih imamo opravka z najrazličnejšimi ljudmi, ki od nas pričakujejo, da bomo v hipu rešili njihove težave in ob tem vseskozi obdržali mirno kri ter se obnašali strokovno in prijazno. Vsak od udeležencev v navedenih dogodkih torej od policista pričakuje popolno podporo in razumevanje, pa naj bo to storilec ali pa žrtev. Pri svojih postopkih ne smemo zgubiti živcev, ne smemo biti nesramni, žaliti, se smejati, jokati ali pa kako drugače kazati svojih čustev, biti moramo nadčloveški. Roboti. Ko smo na terenu ne smemo piti, jesti, kaditi ali pa se človeško popraskati po nosu. Vse navedeno za policista ni primerno. Smo namreč na očeh javnosti in javnost bi se zgražala, če bi policist na cesti jedel sendvič. Tudi, ko varujemo razne prireditve in se okoli nas vsi veselijo, jedo in pijejo, policisti ne smemo z občani poklepetati ob hrani in pijači. Biti moramo uradni, stati po več ur in ne misliti na hrano ali pijačo. Če na taki prireditvi do nas stopi pijan občan in nas pljune v obraz in nas zmerja, ga ne smemo zmerjati nazaj, kaj šele udariti. Biti moramo mirni, gospoda opozoriti naj preneha s kršitvijo in mu napisati položnico. Ob vročih poletnih dneh, ko vsi hodijo po ulicah oblečeni v tanka oblačila, moramo mi nositi uniforme, katerih obvezen del so tudi kape, t.i. šapke, ki jih moramo imeti na glavi vedno, in gorje tistemu, ki ga kdo od nadrejenih zaloti brez nje. Si res predstavljate opisane pogoje? Večina državljanov je namreč prepričana, da je policijsko delo en sam užitek. Policisti se samo vozijo okoli, povsod imajo vse zastonj, vsi jih ubogajo, se jih bojijo, imajo dobre plače…ali pa drugi očitki, ki jih poslušamo skoraj vsak dan: A mene boste kaznovali, ker nisem privezan?! Kje ste pa bili, ko so mi ukradli kolo? Kaj pa tiste velike barabe, a njih se pa bojite?….. Bodi strokoven, prijazen, miren,….. Intervencija. Pijan moški na ulici pretepa žensko. Ko na kraj prispejo policisti se moški ne umiri, vpije na policiste, jih zmerja in jim grozi z maščevanjem nad njimi in njihovimi družinami. Ko ga policista obvladata se nanju spravi še pretepena ženska, ki ne pusti, da bi njenega ljubega odpeljali v pridržanje. Po policistih pljuva in jih zmerja z najbolj sočnimi žaljivkami…bodi strokoven, prijazen, miren, zakonit….po končani intervenciji se po naročilu takoj zapelji k občanu, ki mu je sosed avto poškropil z vodo in mu umazal vetrobransko steklo, ko je zalival svoj vrt. Nezaslišano. Na kraju spet vpitje in slaba volja, ker policisti niso prišli hitreje…samo kaznujete po cestah, ko pa vas človek potrebuje pa vas ni…bodi strokoven, prijazen, miren, zakonit…V drugem kraju se je zgodila prometna nesreča v kateri je umrl mlad fant. Potrebno bo obveščati starše. Opravi to mirno, bodi staršem v oporo. Odziv matere je najprej šok, nato jeza nad policisti, ki so dovolili, da je njen sin vozil pijan…zakaj mu niste preprečili vožnje? Kje ste bili, ko je mor sin sedel za volan? Bodi miren…. Po končani službi in kadar koli med njo ko imaš čas napiši ogromno poročil in ostalih aktov, ki morajo biti spisani v določenem času, če ne ti sledi disciplinski postopek. Po končani službi se vrni domov k svoji družini in bodi sproščen, nasmejan, bodi vzoren oče, mož, prijatelj. Naslednji dan v službi mirno sprejmi novico, da se je moški iz včerajšnje intervencije pritožil nad surovostjo policistov med postopkom in nad neopravičenim odvzemom prostosti, njegova žena pa ga je podprla z izjavo, da so ju policisti napadli brez kakršnega koli vzroka , ko sta se sprehajala po cesti. Med intervencijo policistov pa je seveda od njih zadobila vse poškodbe na glavi…bodi miren…ne skrbi za postopke, ki bodo zaradi navedenega sproženi proti tebi… Dogaja se, vse napisano in veliko več, nešteto takih in drugačnih zgodb. Povprečnemu občanu bi se zgodilo približno pet takih, stresnih, dogodkov v celem življenju. Policistu se jih lahko zgodi v eni sami službi. In kljub vsemu se vsak dan vračamo v službo. Kljub vsemu smo pripravljeni pomagati vedno, ko od nas to pričakujejo. Zakaj? Ker smo se že na samem začetku odločili za ta poklic zaradi nepojasnjene želje po nudenju pomoči ljudem v stiski, po nepričakovanih situacijah, po mladostniški želji po adrenalinu. In gledano s te strani smo resnično dobri ljudje, ki jih ne srečaš na vsakem koraku…tako kot reševalci, zdravniki, gasilci in še mnogi drugi. Pa vendar nas ljudje ne marajo. Pa vendar vsakodnevno na televiziji in radiu poslušamo očitke čez policijo. Sami si sicer ne zatiskamo oči, tudi med nami so črne ovce, neolikanci, bleferji, frajerji, ki mislijo, da je celi svet njihov…toda ali ni v vsakem poklicu in v vsaki skupini nekaj takih? Je zaradi njih treba metati vse v isti koš? Je tako zelo težko verjeti, da nekateri dejansko opravljamo ta poklic iz želje po delu z ljudmi, po pomoči le tem? Je res tako zelo težko priznati svoje napake in sprejeti od policista plačilni nalog zaradi prehitre vožnje ne da bi pri tem svojo jezo stresli nanj?

Ljudje potrebujejo policijo in v isti meri potrebuje policija ljudi. Vendar pa je smešno pričakovati, da boste imeli opravka s policisti samo, ko jih boste potrebovali. Razen če se ustanovi služba, ki bo namesto njih bdela nad spoštovanjem cestno prometnih predpisov in kaznovala kršitelje. Seveda pa je treba priznati, da je zaradi slabega vodenja policije in želje po polnjenju državnega proračuna vse več kaznovanja zaradi prekrškov, ki dejansko ne ogrožajo varnosti v prometu. Policija večkrat išče prekrške na krajih kjer je največ prometa in posledično tudi več manjših kršitev namesto, da bi nadzor dejansko opravljala na krajih kjer je prometna varnost resnično slaba. Toda zavedati se morate, da policist, ki vas ustavi na cesti nima nikakršnega vpliva nad tem. On je tam, ker mu je bilo tako odrejeno, in več kot bo izvedel ukrepov, bolje bo cenjen pri svojih nadrejenih. Tak je sistem in večina policistov se zaveda, da je tak sistem slab. Treba se je namreč zavedati, da je uspešnost policijskega preiskovanja v veliki večini odvisna od informacij, ki jih dobi policija od občanov. In kako naj potem pričakujemo, da nam bodo občani posredovali informacije če jih znova in znova udarjamo po žepu zaradi manjših prekrškov, med tem, ko se zaradi slabih zakonov večji kršitelji in storilci kaznivih dejanj še naprej sprehajajo po ulicah in se norčujejo iz sistema? Je situacija res začaran krog? Je in bo dokler se o stvareh ne bo začelo odkrito govoriti. Današnja policija namreč svoje napake skriva še bolje kot so se skrivnosti skrivale v bivšem sistemu. Policisti, ki se vsak dan srečujejo z nevarnostmi in kljub temu opravljajo svoj poklic dobro, si enostavno ne upajo spregovoriti v javnosti. Zaradi pritiskov iz vrha policije si noben od policistov ne upa iskreno spregovoriti pred javnostjo. Tudi mi smo namreč ljudje in imamo družine, tudi mi potrebujemo službo in posledično finančno sigurnost. In tudi mi se tako kot ostali soočamo z vsakdanjimi problemi doma in si ne želimo ostati brez službe. Vrh policije pa seveda situacijo predstavlja povsem drugače. V pogovornih oddajah spremljamo take in drugačne izjave ob katerih se policisti lahko resnično zgražamo, saj se državljanom dobesedno vsiljuje napačne predstave. Prav zanimivo bi bilo videti oddajo v kateri bi nastopili policisti, ki bi lahko spregovorili odkrito in zaradi tega ne bi imeli nobenih težav. Vsa težava je namreč v tem, da se državljani ne zavedajo, da mora biti policija dejansko servis za občane, da smo mi tukaj zaradi njih, da jim v okviru svojih najboljših sposobnostih in v okviru zakonov pomagamo. Državljani se ne zavedajo, da so oni tisti, ki imajo moč, da spremenijo situacijo v kateri se nahajamo, situacijo, ki vodi v nezaupanje občanov do policije in posledično zvišanje odklonskih pojavov v družbi in slabšo kakovost bivanja v naši državi. Vsak posameznik se mora namreč zavedati, da policisti s katerimi se srečuje niso krivi za napake in neumnosti, ki se dogajajo, temveč je za to odgovorna politika in boj za boljša mesta v samem vrhu policije. Prav boj za »stolčke« je posledica za katastrofalne razmere v policiji in počutje policistov. Nobeden se namreč ne postavlja za policiste, tiste s katerimi se občani srečujejo na cestah. Stvari s katerimi se ne strinjamo in s katerimi nismo zadovoljni sicer povemo, vendar pa se stvari enostavno ne rešujejo. Vsak od nadrejenih se namreč boji kaj mu bo rekle njegov nadrejeni. In če se že najde kdo od nadrejenih, ki začne govoriti o razmerah v policiji ali o težavah posameznih policistov oz. kar vseh, se prav hitro zgodi, da ga premestijo na drugo delavno mesto. Vsa navodila, ki jih policisti prejemamo, navodila o tem kaj in kako delati, prihajajo iz policijskih uprav. In četudi so navodila slaba, če ne kar katastrofalna, se jih vodstvo na policijskih postajah drži kot pijanci plota, saj si ne upajo povedati, da določene usmeritve ne pripomorejo k boljši varnosti oz. koristi določenega mesta. Če bi usmeritvam preveč oporekali, bi se kaj hitro namreč spet »zamajali stolčki«. In tako je že dolgo sklenjen začaran krog katerega se vsi zaposleni dobro zavedamo, vendar se o njem ne govori, ker se vsak od nas boji, da bo zaradi takih ali drugačnih razlogov takoj ob službo, če bo o tem začel razpravljati. Že se je namreč dogajalo, da je kdo od policistov zbral dovolj poguma in spregovoril v javnosti, nato pa dobil najprej premestitev in kasneje zaradi kakšne resnično banalne napake odpoved, ali pa je le to podal sam, ker mu je bilo vsega enostavno dovolj. In trenutno med policisti zmeraj bolj vre, med seboj se pogovarjajo le še o nevzdržnih razmerah in o tem kako bodo takoj, ko se jim bo ponudila prva možnost za drugo službo le to sprejeli. Kako naj potem taki policisti dobro opravljajo svoje delo? Nimam nikakršnih političnih ali drugih skritih namenov, nimam želje blatiti policije, saj sem navsezadnje policist tudi sam. Toda o stvareh se je treba začeti pogovarjati pred vsemi. O razmerah je treba spregovoriti javno. ZA mnenja vprašati policiste same in ne njihove nadrejene iz samega vrha, ki tako radi razlagajo kako je vse dobro in bo še samo boljše, kako se določene stvari, ki jih policiji očitajo dejansko sploh ne dogajajo… Generalni direktor pred televizijskimi kamerami vztrajno razlaga, kako se razmere v policiji popravljajo, kako policisti nimajo več toliko dela s pisanjem in se varnost v slovenskih mestih ni poslabšala. V neki oddaji na televiziji je celo izjavil, da bo sam preveril stanje na policijskih enotah in se prepričal o tamkajšnjih razmerah. Mogoče je celo obiskal katero od enot, vsekakor pa se od takrat ni nič spremenilo. Policisti še vedno opravljamo naloge, ki so tako rekoč nepomembne v smislu varnosti ljudi na določenem območju in so le orodje za dokazovanje komandirjev in njihovo napredovanje. Navedeni namreč v čim krajšem času potrebujejo čim več ukrepov, ki statistično izboljšajo rezultate policijske postaje in tako komandirja le te pokažejo v dobri luči in si tako zagotovi hitrejše napredovanje. Vsi pritiski pa se seveda odražajo na policistih, ki morajo za omenjeno »izboljšanje« neusmiljeno kaznovati banalne prekrške in s tem dvigovati število ukrepov. V tem času pa se na področju policijske postaje dogajajo taka in drugačna kazniva dejanja in ostali odklonilni pojavi nad katerimi se zgražajo občani in se obenem sprašujejo kaj dela policija. In prav ti občani potem tudi očitajo policistom na terenu, da ne delajo nič. Policisti pa, kljub temu, da vedo da imajo občani prav, vse le zanikajo. Večina policistov se tako vedno bolj in bolj sprašuje kako je sploh možno, da se take stvari dogajajo in zakaj se nič ne spremeni. Tako ostaja le še vprašanje časa kdaj bo v policiji dokončno »zavrelo«. Kako naj policisti že ob tako težkih pogojih dela prenašajo še vso kritiko javnosti in vse neprimerne oblike dela, ki ga morajo opravljati? Nekatere težave v policiji so tako nepotrebne in bi se jih dalo odpraviti zlahka, če bi le kdo iz vrha policije imel voljo oziroma pogum za to. Je res potrebno, da se policija odziva na še tako nepomembne dogodke, med tem, ko občani, ki dejansko nujno in takoj potrebujejo njihovo pomoč čakajo in s tem ogrožajo svoje imetje ali celo življenje? Je potrebno, da policisti ves čas svoje službe stojijo na enem mestu in opravljajo naloge, ki bi jih lahko opravljali mestni redarji ali varnostniki, oni pa bi se lahko posvečali problematiki za katero so dejansko odgovorni? Je potrebno, da se policisti opravljajo naloge zavarovalniških agentov in opravljajo oglede prometnih nesreč v katerih ni nihče poškodovan in je škoda na vozilih minimalna, udeleženci pa jih prijavljajo samo zaradi zahteve zavarovalnic po obravnavi policije, ki tako opravi delo namesto njih in jim privarčuje denar? Je potrebno vsako malenkost tudi po trikrat zabeležiti na list papirja? Podobnih vprašanj je še zelo veliko, prav tako banalnih opravkov, ki jih policisti morajo opravljati zaradi tega posledično zanemarjajo druga, bolj važna opravila. Najbrž bi lahko popisali še veliko listov papirja, če bi se lotili problemov na vsaki policijski postaji posebej. Vse opisano je le majhen del, kaplja v morju, težav, s katerimi se srečujemo. Najbolj žalostno je, da jih je veliko še skritih in čakajo na dan, ko se bo javnost postavila na našo stran in bomo zaradi tega odkrito spregovorili, ne da bi se pri tem bali, da bomo izgubili službe. Pri tem rabimo pomoč novinarjev, ki bi zgodbe predstavili javnosti brez napihovanja in dodatkov. Zgolj dejstva in dobro raziskovalno novinarstvo, ki bi javnosti pokazalo kakšne so resnične razmere v policiji. Pa bomo to kdaj dočakali ali pa bo vse prišlo na dan, ko bo povzročeno že preveč škode, krivci pa bodo že upokojeni in bodo doma uživali v svojih naslonjačih?

  • Share/Bookmark